Zakaj niste kandidirali za župana?
Ker sam pri sebi nisem našel zadovoljivega odgovora, zakaj bi kandidiral za župana.
Zakaj kandidirate za mestni svet?
Da nisem popolnoma razočaral tistih, ki bi me radi videli v vlogi župana.
Resno?
Resno, ker me kot Ljubljančana skrbi smer, še bolj pa stil, v katerem se Ljubljana razvija.
A hitrost pa ne?
Hitro v napačno smer je najslabša kombinacija.
Ampak premika se pa le ...
Sliši se, kot bi v Ljubljani poslušali samo še o Galileju.
Od osamosvojitve naprej je Ljubljana napredovala počasi. Vsi smo postali žejni novosti. Novosti - pa naj gre za nove obleke, okuse, gadgete - imamo ljudje radi. Nekje sem bral, da gre za kemično reakcijo povezano z dopaminom. In zato nam je všeč, če je v mestu kaj novega.
Vam tudi?
Dopamin mi prišepetava, da ja. V zadnjem mandatu je v mestu res kar nekaj novosti. Niso pa vse tudi kvalitetne, niso vse optimalne, nimajo vse soglasja stroke. In za to gre. Mesto se razvija preveč glede na interese enega samega človeka, ne išče se širšega konsenza med strankami v mestnem svetu, ne išče se soglasja v stroki.
No, ampak mesto ima svojega arhitekta.
Ki je lepo uredil detajle v stari Ljubljani. Ampak mesto arhitekturne in urbanistične vizije, načrtov v velikem, ne tistega na drobno, ne zaupa arhitektom Fabianijeve ali Plečnikove veličine. OPN je obrtniški, ne pa vizionarski izdelek.
Primer: nakupovalnega središča Stožice Ljubljana ni gradila zato, ker bi se izkazalo, da tam nakupovani center potrebujemo, ampak ker je nekdo vajen graditi trgovine in je njihov solastnik.
Se v mestu preveč betonira?
Ne.
Ne?!
Zagovarjal bom ambiciozen razvoj mesta. Nekateri Jankovića kritizirajo, da gradi preveč. S tem se ne strinjam. Ne gradi se preveč. Premalo se gradi, prepočasi se Ljubljana obnavlja. Problem je, da se marsikaj dela nespametno, narobe, slabo, predrago, uničuje se najbolj kvalitetna arhitektura, ki jo v Ljubljani imamo.
Mesarski most, npr. je sam po sebi lep, za ta denar tudi mora biti, tja pa ne paše.
Kaj so prioritete?
Predvsem bom podprl vse ukrepe, ki bodo iz Ljubljane naredile sodobno evropsko mesto. Na prvem mestu je rekonstrukcija ljubljanskih vpadnic tako, da bo na njih prostora za šest pasov, od tega dva za tramvaj ali drugo obliko javnega prometa. V ta namen bo moralo pasti nekaj razmeroma neuglednih hiš ob vpadnicah. In skrajni čas je, da se v mesto ne vozi mimo razpadajočih vaških hiš. Zelo resno bi veljalo premisliti o podzemni železnici vsaj, v ožjem središču. Samo ta je lahko časovno konkurenčna osebnim vozilom.
Ampak to stane!
Ja, to stane. Ampak tudi Gruberjev prekop je nekaj stal.
Še kakšna ideja za stroške?
Podprl bom gradnjo mesto-tvornih in državotvornih stavb z javnim programom. Območje med parcelo za NUK preko novega Šumija do Kongresnega trga kar kliče po ambiciozni, lahko kontroverzni arhitekturi, da bodo turisti hodili gledat tudi kak objekt, ki smo ga postavili v tem tisočletju. In da se bomo Ljubljančani o njem prepirali.
Tudi o Mesarskem mostu se prepiramo.
Ja, ampak evropske nagrade za najboljši peš most pa ni dobil. Mariborski pa.
Gledano malo širše ... velja zbrati pogum za to, da se oživijo urbanistične, ne pa nujno arhitekturne ideje, ki jih je imel Plečnik za območje med Južnim trgom (torej od Cutty Sarka) do Trnovske cerkve. Prav na območju med Čopovo, Wolfovo, Kongresnim trgom in Dunajsko bi bilo moč urediti sodoben mestni nakupovalni center z ohranitvijo skoraj vseh stavb na obodu, pa z garažo in popolnoma novim objektom v jedru. Ampak to mora domisliti kak arhitekt, velik, z vizijo.
Tole zgoraj je precej skupaj precej na pamet. Imate kakšne konkretne načrte?
Seveda ne. Načrte mora narediti stroka. Politiko se izbira za to, da daje smer, ne pa, da bi pred volitvami imela že vse narisano. Tole odgovarjam, da bi ljudje vedeli, kaj si o stvareh mislim.
Na tviterju se kar naprej pritožujete iz kakšnega prometnega zamaška ...
Ja. Ljubljanski promet ponudi veliko "twitter trenutkov". Ker se ne premika. Podprl bom rešitve, ki bodo zagotavljale, da se bo promet premikal. Nisem za ekoludistično izganjanje osebnih avtomobilov, ampak za to, da v udobnem javnem prevozu dobijo konkurenčno alternativo.
Namesto, da se promet urejal, se ljudi raje pošilja na bicikle. To je podobno kot "pa naj jedo potico".
Mar ni bolje, da ljudje pustijo avtomobile doma?
Kje doma? Saj tudi tam ni prostora. Poskrbeti je treba, da tisti, ki se v mesto pripelje z avtom, hitro najde parkirni prostor. Dovolj prostora za parkiranje morajo ljudje imeti tudi doma. Špekulanti, ki so pokupili funkcionalno zemljišče okrog blokov, ne smejo izsiljevati stanovalcev, ki bi gradili garaže ali širili parkirišča.
Ampak danes vsi govorijo o trajnostni mobilnosti in multimodalnih stičiščih.
Itak da bom podprl rešitve v smeri trajnostne mobilnosti. To je tramvaj, ki zahteva širitev mestnih vpadnic in rušenje nekaj bolj ali manj vaških hiš ob njih. Javni mestni promet mora imeti na najbolj obremenjenih točkah dodatne posebne pasove. Tehnologija tudi omogoča, da se javnemu prometu prilagajajo semaforji. Brez skrajšanja potovalnih časov in večjega udobja javni promet ne bo konkurenčen. ... Park and ride v Grosupljem in Medvodah! To je multimodalno stičišče.
Mar ni politični samomor zagovarjanje osebnega prometa?
Naj citiram J.F. Kennedyja: "So what".
Avto bo v mestih ostal. Sploh po elektrifikaciji osebnih vozil. Nesprejemljivo je, da ima Ljubljana mimo naravnih ovir (Gradu in Šišenskega hriba) v smeri sever jug nešteto cestnih povezav, pod železnico pa vsega 3 pasove, dva na Slovenski in enega v tistem improviziranem podvozu na koncu Masarykove. Še bolj absurdno je, da v smeri vzhod-zahod, kjer naravnih ovir ni, obstaja en pas po Zaloški in drugi po Kajuhovi. Ali bo treba podirat ali pa kopat tunele!
Deset let ste živeli v bloku.
Ja, čudovit čas. Ogrevanje je bilo pavšalni strošek. Pozimi v kratkih rokavih ob odprtem oknu. Podprl bom javno zasebno partnerstvo med toplarno oz. Energetiko in etažnimi lastniki, v katerem bi Energetika zastonj obnovila fasade blokov in stolpnic in si stroške plačala z nižjimi stroški ogrevanja. Tu so prihranki toplogrednih izpustov bistveno cenejši kot v prometu. Banke bi bile neumne, če za kaj takega ne bi dale posojil.
Bili ste minister za razvoj. Kaka ideja za mesto?
Ja. Nujno. Ker stvari stanejo in samo mesto, ki ima gospodarsko vitalnost, se lahko razvija. Ne more se razvijati na stroške davkoplačevalcev, posojil ali finančnih konstrukcij, ki niso zaprte.
Pozabljamo, da mesto ni samo infrastruktura, promet, sem in tja kaka šola ali vrtec. Mesta so danes nosilci razvoja, mesta morajo imeti gospodarsko razvojni program. Kaj je danes poslovni model Ljubljane? Ga nima!
Ljubljanski razvoj mora temeljiti na znanju, ki je na univerzi, inštitutih in akademijah. Ljudem, ki gredo skozi te ustanove je potrebno olajšati pot do podjetniške kariere. Za to niso potrebni bleščeči tehnološki parki. Z minimalnimi vložki bi lahko dali, brez velike birokracije, mladim inovatorjem, umetnikom, kulturnikom, designerjem, na voljo prostore v opuščenih industrijskih in poslovnih stavbah, ki so leta, morda desetletja prazna. Podprl bom prostorsko koncentracijo Univerze. Prav tako se mi zdi, da bi mesto moralo podpreti še kakšno novo univerzo tipa kampus.
O tem sem nedavno več pisal.
Pet projects? Pri čem ste pa res s srcem?
Saj se hecamo, ne? Normalna evropska mesta imajo trgovino IKEA in kavarne Starbucks. Če se ravno pri nas tega ne da narediti, pomeni, da je nekaj narobe s tem, kako se lahko pride do dovolj velikega kosa zemlje za IKEO na obrobju in kako se pride do najema lokala v centru.
Se vidimo torej na "iced latte" in "Svenska Köttbullar"?
Za latte sicer ne vem, ker kaže, da je zagovarjanje Starbucksa tudi politični samomor ... Sicer pa Starbucks niti ni najslabša izbira med "pitno vodo" in koalicijo "z levo roko v desni žep".
