V luči še ne odpravljenih posledic zadnje poplave opozarjam javnost na napake v Prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana, zaradi katerih je še dodatno nujen referendum za njihovo odpravo, kot zadnje možnosti s strani osveščene javnosti. Že samo predvideno krčenje 700 hektarjev gozda, ki bolje zadržuje zaledne vode (ki so vrele iz kanalizacijskih jaškov), kakor njive in asfalt, je zadosten razlog za referendum, sicer pa, če se omejim na najbolj ogrožene površine na Barju, ki so še pod vodo, sporočam, da načrt predvideva v bodoče pod vodo:
1. ob Cesti dveh cesarjev do južne avtoceste na 10.20 hektarjih štirietažno stanovanjsko pozidavo brez odprtih zelenih površin in z zavajajočim imenom VRTNO MESTO SIBIRIJA;
2. južno od avtocestnega priključka v Center zazidavo JUŽNEGA CENTRA, kjer se na 59.24 ha dovoljuje gradnja pritličnih objektov, Informacijski center Krajinskega parka Ljubljansko barje pa se na dveh hektarjih uredi ob prometnem vozlišču samem.
3. na centralnem Barju UREDITEV NADOMESTNIH HABITATOV NA BARJU na 161 hektarjih, absurdno kot "najboljša kmetijska zemljišča" mozaično z gozdovi, kot da tam ne bi že bili, v resnici pa so v območju naravne vrednote dopustni posamezni posegi, pred gradnjo pa je treba izvesti predhodne arheološke raziskave.
4. PARKIRIŠČE ZA TOVORNJAKE OB JUŽNI OBVOZNICI, 4.34 ha s faktorjem izrabe do 1 in faktorjem odprtih zelenih površin komaj 15% s tovornim dovozom čez novo servisno cesto ob Curnovcu ter AC priključkom Barje.
Jazbinšek o napakah v Prostorskem načrtu
Tega nisem opazil na nobenem spletnem mestu in objavljam tule. Predvsem točki 1 in 2 kar kličeta nesrečo!
Novogradnje pomenijo slabšanje poplavne varnosti
Tega ne dokazujem s pomočjo diferencialnih enačb in računalniških simulacij, ampak uporabljam tupperware, lego kocke in ledeni čaj. Bistveno se zgodi okoli minute dvajset. Gre za dodaten razlog tudi za ponovni razmislek o OPN in IPN, ki ga omogočal predlagani referendum.
OPN, referendum in poplave
Spodaj je novi prostorski načrt. Ne zanima me toliko, čigave parcele so postale zazidljive. To me skrbi zgolj v toliko, če so v lasti ljudi, ki bodo od države v nekaj dneh dobili dovoljenja, ne glede na poplavno nevarnost.
Skrbi pa me, da postajajo zazidljive parcele, ki so bile v zadnjih dneh globoko pod vodo. Označene so z ikono. Kdor živi v južnem delu Ljubljane, bi ga dodatna pozidava na teh področjih morala skrbeti. Namreč, tista voda, ki je bila zdaj na teh travnikih, bo naslednjič lahko v kleti ali dnevni sobi obstoječih hiš. Voda namreč nekam mora!
Takole je v soboto izgledalo na kraju, kjer je ikona levo zgoraj:
Tole je pa na tretji ikoni z leve v soboto, ko še ni bilo najhujše.
Zato bom podpisal zahtevo, da se o prostorskem načrtu razpiše referendum. Naj Ljubljančani odločijo.
Skrbi pa me, da postajajo zazidljive parcele, ki so bile v zadnjih dneh globoko pod vodo. Označene so z ikono. Kdor živi v južnem delu Ljubljane, bi ga dodatna pozidava na teh področjih morala skrbeti. Namreč, tista voda, ki je bila zdaj na teh travnikih, bo naslednjič lahko v kleti ali dnevni sobi obstoječih hiš. Voda namreč nekam mora!
Takole je v soboto izgledalo na kraju, kjer je ikona levo zgoraj:
Tole je pa na tretji ikoni z leve v soboto, ko še ni bilo najhujše.
Zato bom podpisal zahtevo, da se o prostorskem načrtu razpiše referendum. Naj Ljubljančani odločijo.
Zaveza
Edina svetla točka letošnjih poplav je, da se dogajajo v času kampanje za lokalne volitve. Od kandidatov bomo slišali veliko izjav, kako se bodo zavzeli za to in ono, in morda še več o tem, kaj v preteklosti ni bilo narejenega. To se potem pozabi in ob naslednjem večjem dežju so spet težave.
Svojim volivcem dajem kot Ljubljančan z Barja in kandidat za mestnega svetnika naslednjo zavezo in jo za vse večne čase objavljam na spletu, v opomin sebi in volivcem. Iz te izjave nočem kovati političnega kapitala zase ali za stranko, zato vse kandidate za mestni svet in za župana Ljubljana pozivam, da se ji pridružijo ali da točke vsebinsko povzamejo v "svojih" izjavah. Beseda dela dolg.
Zaveza meščanom
Svojim volivcem dajem kot Ljubljančan z Barja in kandidat za mestnega svetnika naslednjo zavezo in jo za vse večne čase objavljam na spletu, v opomin sebi in volivcem. Iz te izjave nočem kovati političnega kapitala zase ali za stranko, zato vse kandidate za mestni svet in za župana Ljubljana pozivam, da se ji pridružijo ali da točke vsebinsko povzamejo v "svojih" izjavah. Beseda dela dolg.
Zaveza meščanom
- Pri svojem delu se bom zavzemal za to, da imajo investicije v varovanje življenj in premoženja ljudi prednost. Zagotavljanje poplavne varnosti je ena izmed osnovnih obvez, ki jih imajo mesta in države do svojih prebivalcev.
- Dokler se ne uredi poplavna varnost v porečju Ljubljanice, Gradaščice, Glinščice, Malega grabna ipd. ne bom dvignil roke za nobene kozmetične ukrepe ob bregovih teh rek. Zavedam se, da lepo urejene bregove uživajo številni meščani (in volivci), žrtev poplav pa je samo manjšina. Zavedam se, da nihče ne bo opazil, da poplav ne bo in da vsi opazijo prenovo obrežij v centru. Ampak vsi Ljubljančani imajo pravico do varnega bivanja, na pa da del mesta ob vsakem večjem dežju trepeta.
- Dokler se ne uredi poplavna varnost, bom zahteval moratorij na vse gradnje na poplavnih območjih, tako na tistih, kjer je gradnja že dovoljena kot tudi na tistih, ki jih za gradnjo odpirajo novi prostorski akti. Te gradnje bodo namreč pozidale prostor, kamor se zdaj voda lahko nenevarno razlije in zniža vodostaj na poseljenih območjih. Nove gradnje bodo ob poplavah ali pod vodo, če bodo pa pametno postavljene, na dovolj nasutja, pa bodo posledično povišale poplavno nevarnost za vse že obstoječe gradnje na Viču, Rudniku, Murglah, Trnovem, Črni vasi, Mirju in drugje v južni Ljubljani.
Za koga dela?
S spremembo ljubljanskega prostorskega načrta se je zelo povečala vrednost nekaterih zemljišč. Niso več kmetijska ampak zazidljiva. Mnoge so pred tem pokupili ljudje, ki jih poslovno povezujejo z družino Janković, nekatere pa naj bi bile tudi v lasti družine Janković (vir in vir).
V zvezi s tem sprašujem:
V zvezi s tem sprašujem:
- Pri katerih parcelah, za katere se je vedelo, da se jim bo po spremembi prostorskega načrta povečala vrednost, je župan uveljavljal predkupno pravico Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi?
- Koliko prej nezazidljivih parcel je Janković kupil za račun Mestne občine?
- Kakšno premoženjsko korist je s tem po spremembi načrta realiziral za mesto Ljubljana?
Zakaj?
Zakaj niste kandidirali za župana?
Ker sam pri sebi nisem našel zadovoljivega odgovora, zakaj bi kandidiral za župana.
Zakaj kandidirate za mestni svet?
Da nisem popolnoma razočaral tistih, ki bi me radi videli v vlogi župana.
Resno?
Resno, ker me kot Ljubljančana skrbi smer, še bolj pa stil, v katerem se Ljubljana razvija.
A hitrost pa ne?
Hitro v napačno smer je najslabša kombinacija.
Ampak premika se pa le ...
Sliši se, kot bi v Ljubljani poslušali samo še o Galileju.
Od osamosvojitve naprej je Ljubljana napredovala počasi. Vsi smo postali žejni novosti. Novosti - pa naj gre za nove obleke, okuse, gadgete - imamo ljudje radi. Nekje sem bral, da gre za kemično reakcijo povezano z dopaminom. In zato nam je všeč, če je v mestu kaj novega.
Vam tudi?
Dopamin mi prišepetava, da ja. V zadnjem mandatu je v mestu res kar nekaj novosti. Niso pa vse tudi kvalitetne, niso vse optimalne, nimajo vse soglasja stroke. In za to gre. Mesto se razvija preveč glede na interese enega samega človeka, ne išče se širšega konsenza med strankami v mestnem svetu, ne išče se soglasja v stroki.
No, ampak mesto ima svojega arhitekta.
Ki je lepo uredil detajle v stari Ljubljani. Ampak mesto arhitekturne in urbanistične vizije, načrtov v velikem, ne tistega na drobno, ne zaupa arhitektom Fabianijeve ali Plečnikove veličine. OPN je obrtniški, ne pa vizionarski izdelek.
Primer: nakupovalnega središča Stožice Ljubljana ni gradila zato, ker bi se izkazalo, da tam nakupovani center potrebujemo, ampak ker je nekdo vajen graditi trgovine in je njihov solastnik.
Se v mestu preveč betonira?
Ne.
Ne?!
Zagovarjal bom ambiciozen razvoj mesta. Nekateri Jankovića kritizirajo, da gradi preveč. S tem se ne strinjam. Ne gradi se preveč. Premalo se gradi, prepočasi se Ljubljana obnavlja. Problem je, da se marsikaj dela nespametno, narobe, slabo, predrago, uničuje se najbolj kvalitetna arhitektura, ki jo v Ljubljani imamo.
Mesarski most, npr. je sam po sebi lep, za ta denar tudi mora biti, tja pa ne paše.
Kaj so prioritete?
Predvsem bom podprl vse ukrepe, ki bodo iz Ljubljane naredile sodobno evropsko mesto. Na prvem mestu je rekonstrukcija ljubljanskih vpadnic tako, da bo na njih prostora za šest pasov, od tega dva za tramvaj ali drugo obliko javnega prometa. V ta namen bo moralo pasti nekaj razmeroma neuglednih hiš ob vpadnicah. In skrajni čas je, da se v mesto ne vozi mimo razpadajočih vaških hiš. Zelo resno bi veljalo premisliti o podzemni železnici vsaj, v ožjem središču. Samo ta je lahko časovno konkurenčna osebnim vozilom.
Ampak to stane!
Ja, to stane. Ampak tudi Gruberjev prekop je nekaj stal.
Še kakšna ideja za stroške?
Podprl bom gradnjo mesto-tvornih in državotvornih stavb z javnim programom. Območje med parcelo za NUK preko novega Šumija do Kongresnega trga kar kliče po ambiciozni, lahko kontroverzni arhitekturi, da bodo turisti hodili gledat tudi kak objekt, ki smo ga postavili v tem tisočletju. In da se bomo Ljubljančani o njem prepirali.
Tudi o Mesarskem mostu se prepiramo.
Ja, ampak evropske nagrade za najboljši peš most pa ni dobil. Mariborski pa.
Gledano malo širše ... velja zbrati pogum za to, da se oživijo urbanistične, ne pa nujno arhitekturne ideje, ki jih je imel Plečnik za območje med Južnim trgom (torej od Cutty Sarka) do Trnovske cerkve. Prav na območju med Čopovo, Wolfovo, Kongresnim trgom in Dunajsko bi bilo moč urediti sodoben mestni nakupovalni center z ohranitvijo skoraj vseh stavb na obodu, pa z garažo in popolnoma novim objektom v jedru. Ampak to mora domisliti kak arhitekt, velik, z vizijo.
Tole zgoraj je precej skupaj precej na pamet. Imate kakšne konkretne načrte?
Seveda ne. Načrte mora narediti stroka. Politiko se izbira za to, da daje smer, ne pa, da bi pred volitvami imela že vse narisano. Tole odgovarjam, da bi ljudje vedeli, kaj si o stvareh mislim.
Na tviterju se kar naprej pritožujete iz kakšnega prometnega zamaška ...
Ja. Ljubljanski promet ponudi veliko "twitter trenutkov". Ker se ne premika. Podprl bom rešitve, ki bodo zagotavljale, da se bo promet premikal. Nisem za ekoludistično izganjanje osebnih avtomobilov, ampak za to, da v udobnem javnem prevozu dobijo konkurenčno alternativo.
Namesto, da se promet urejal, se ljudi raje pošilja na bicikle. To je podobno kot "pa naj jedo potico".
Mar ni bolje, da ljudje pustijo avtomobile doma?
Kje doma? Saj tudi tam ni prostora. Poskrbeti je treba, da tisti, ki se v mesto pripelje z avtom, hitro najde parkirni prostor. Dovolj prostora za parkiranje morajo ljudje imeti tudi doma. Špekulanti, ki so pokupili funkcionalno zemljišče okrog blokov, ne smejo izsiljevati stanovalcev, ki bi gradili garaže ali širili parkirišča.
Ampak danes vsi govorijo o trajnostni mobilnosti in multimodalnih stičiščih.
Itak da bom podprl rešitve v smeri trajnostne mobilnosti. To je tramvaj, ki zahteva širitev mestnih vpadnic in rušenje nekaj bolj ali manj vaških hiš ob njih. Javni mestni promet mora imeti na najbolj obremenjenih točkah dodatne posebne pasove. Tehnologija tudi omogoča, da se javnemu prometu prilagajajo semaforji. Brez skrajšanja potovalnih časov in večjega udobja javni promet ne bo konkurenčen. ... Park and ride v Grosupljem in Medvodah! To je multimodalno stičišče.
Mar ni politični samomor zagovarjanje osebnega prometa?
Naj citiram J.F. Kennedyja: "So what".
Avto bo v mestih ostal. Sploh po elektrifikaciji osebnih vozil. Nesprejemljivo je, da ima Ljubljana mimo naravnih ovir (Gradu in Šišenskega hriba) v smeri sever jug nešteto cestnih povezav, pod železnico pa vsega 3 pasove, dva na Slovenski in enega v tistem improviziranem podvozu na koncu Masarykove. Še bolj absurdno je, da v smeri vzhod-zahod, kjer naravnih ovir ni, obstaja en pas po Zaloški in drugi po Kajuhovi. Ali bo treba podirat ali pa kopat tunele!
Deset let ste živeli v bloku.
Ja, čudovit čas. Ogrevanje je bilo pavšalni strošek. Pozimi v kratkih rokavih ob odprtem oknu. Podprl bom javno zasebno partnerstvo med toplarno oz. Energetiko in etažnimi lastniki, v katerem bi Energetika zastonj obnovila fasade blokov in stolpnic in si stroške plačala z nižjimi stroški ogrevanja. Tu so prihranki toplogrednih izpustov bistveno cenejši kot v prometu. Banke bi bile neumne, če za kaj takega ne bi dale posojil.
Bili ste minister za razvoj. Kaka ideja za mesto?
Ja. Nujno. Ker stvari stanejo in samo mesto, ki ima gospodarsko vitalnost, se lahko razvija. Ne more se razvijati na stroške davkoplačevalcev, posojil ali finančnih konstrukcij, ki niso zaprte.
Pozabljamo, da mesto ni samo infrastruktura, promet, sem in tja kaka šola ali vrtec. Mesta so danes nosilci razvoja, mesta morajo imeti gospodarsko razvojni program. Kaj je danes poslovni model Ljubljane? Ga nima!
Ljubljanski razvoj mora temeljiti na znanju, ki je na univerzi, inštitutih in akademijah. Ljudem, ki gredo skozi te ustanove je potrebno olajšati pot do podjetniške kariere. Za to niso potrebni bleščeči tehnološki parki. Z minimalnimi vložki bi lahko dali, brez velike birokracije, mladim inovatorjem, umetnikom, kulturnikom, designerjem, na voljo prostore v opuščenih industrijskih in poslovnih stavbah, ki so leta, morda desetletja prazna. Podprl bom prostorsko koncentracijo Univerze. Prav tako se mi zdi, da bi mesto moralo podpreti še kakšno novo univerzo tipa kampus.
O tem sem nedavno več pisal.
Pet projects? Pri čem ste pa res s srcem?
Saj se hecamo, ne? Normalna evropska mesta imajo trgovino IKEA in kavarne Starbucks. Če se ravno pri nas tega ne da narediti, pomeni, da je nekaj narobe s tem, kako se lahko pride do dovolj velikega kosa zemlje za IKEO na obrobju in kako se pride do najema lokala v centru.
Se vidimo torej na "iced latte" in "Svenska Köttbullar"?
Za latte sicer ne vem, ker kaže, da je zagovarjanje Starbucksa tudi politični samomor ... Sicer pa Starbucks niti ni najslabša izbira med "pitno vodo" in koalicijo "z levo roko v desni žep".
Ker sam pri sebi nisem našel zadovoljivega odgovora, zakaj bi kandidiral za župana.
Zakaj kandidirate za mestni svet?
Da nisem popolnoma razočaral tistih, ki bi me radi videli v vlogi župana.
Resno?
Resno, ker me kot Ljubljančana skrbi smer, še bolj pa stil, v katerem se Ljubljana razvija.
A hitrost pa ne?
Hitro v napačno smer je najslabša kombinacija.
Ampak premika se pa le ...
Sliši se, kot bi v Ljubljani poslušali samo še o Galileju.
Od osamosvojitve naprej je Ljubljana napredovala počasi. Vsi smo postali žejni novosti. Novosti - pa naj gre za nove obleke, okuse, gadgete - imamo ljudje radi. Nekje sem bral, da gre za kemično reakcijo povezano z dopaminom. In zato nam je všeč, če je v mestu kaj novega.
Vam tudi?
Dopamin mi prišepetava, da ja. V zadnjem mandatu je v mestu res kar nekaj novosti. Niso pa vse tudi kvalitetne, niso vse optimalne, nimajo vse soglasja stroke. In za to gre. Mesto se razvija preveč glede na interese enega samega človeka, ne išče se širšega konsenza med strankami v mestnem svetu, ne išče se soglasja v stroki.
No, ampak mesto ima svojega arhitekta.
Ki je lepo uredil detajle v stari Ljubljani. Ampak mesto arhitekturne in urbanistične vizije, načrtov v velikem, ne tistega na drobno, ne zaupa arhitektom Fabianijeve ali Plečnikove veličine. OPN je obrtniški, ne pa vizionarski izdelek.
Primer: nakupovalnega središča Stožice Ljubljana ni gradila zato, ker bi se izkazalo, da tam nakupovani center potrebujemo, ampak ker je nekdo vajen graditi trgovine in je njihov solastnik.
Se v mestu preveč betonira?
Ne.
Ne?!
Zagovarjal bom ambiciozen razvoj mesta. Nekateri Jankovića kritizirajo, da gradi preveč. S tem se ne strinjam. Ne gradi se preveč. Premalo se gradi, prepočasi se Ljubljana obnavlja. Problem je, da se marsikaj dela nespametno, narobe, slabo, predrago, uničuje se najbolj kvalitetna arhitektura, ki jo v Ljubljani imamo.
Mesarski most, npr. je sam po sebi lep, za ta denar tudi mora biti, tja pa ne paše.
Kaj so prioritete?
Predvsem bom podprl vse ukrepe, ki bodo iz Ljubljane naredile sodobno evropsko mesto. Na prvem mestu je rekonstrukcija ljubljanskih vpadnic tako, da bo na njih prostora za šest pasov, od tega dva za tramvaj ali drugo obliko javnega prometa. V ta namen bo moralo pasti nekaj razmeroma neuglednih hiš ob vpadnicah. In skrajni čas je, da se v mesto ne vozi mimo razpadajočih vaških hiš. Zelo resno bi veljalo premisliti o podzemni železnici vsaj, v ožjem središču. Samo ta je lahko časovno konkurenčna osebnim vozilom.
Ampak to stane!
Ja, to stane. Ampak tudi Gruberjev prekop je nekaj stal.
Še kakšna ideja za stroške?
Podprl bom gradnjo mesto-tvornih in državotvornih stavb z javnim programom. Območje med parcelo za NUK preko novega Šumija do Kongresnega trga kar kliče po ambiciozni, lahko kontroverzni arhitekturi, da bodo turisti hodili gledat tudi kak objekt, ki smo ga postavili v tem tisočletju. In da se bomo Ljubljančani o njem prepirali.
Tudi o Mesarskem mostu se prepiramo.
Ja, ampak evropske nagrade za najboljši peš most pa ni dobil. Mariborski pa.
Gledano malo širše ... velja zbrati pogum za to, da se oživijo urbanistične, ne pa nujno arhitekturne ideje, ki jih je imel Plečnik za območje med Južnim trgom (torej od Cutty Sarka) do Trnovske cerkve. Prav na območju med Čopovo, Wolfovo, Kongresnim trgom in Dunajsko bi bilo moč urediti sodoben mestni nakupovalni center z ohranitvijo skoraj vseh stavb na obodu, pa z garažo in popolnoma novim objektom v jedru. Ampak to mora domisliti kak arhitekt, velik, z vizijo.
Tole zgoraj je precej skupaj precej na pamet. Imate kakšne konkretne načrte?
Seveda ne. Načrte mora narediti stroka. Politiko se izbira za to, da daje smer, ne pa, da bi pred volitvami imela že vse narisano. Tole odgovarjam, da bi ljudje vedeli, kaj si o stvareh mislim.
Na tviterju se kar naprej pritožujete iz kakšnega prometnega zamaška ...
Ja. Ljubljanski promet ponudi veliko "twitter trenutkov". Ker se ne premika. Podprl bom rešitve, ki bodo zagotavljale, da se bo promet premikal. Nisem za ekoludistično izganjanje osebnih avtomobilov, ampak za to, da v udobnem javnem prevozu dobijo konkurenčno alternativo.
Namesto, da se promet urejal, se ljudi raje pošilja na bicikle. To je podobno kot "pa naj jedo potico".
Mar ni bolje, da ljudje pustijo avtomobile doma?
Kje doma? Saj tudi tam ni prostora. Poskrbeti je treba, da tisti, ki se v mesto pripelje z avtom, hitro najde parkirni prostor. Dovolj prostora za parkiranje morajo ljudje imeti tudi doma. Špekulanti, ki so pokupili funkcionalno zemljišče okrog blokov, ne smejo izsiljevati stanovalcev, ki bi gradili garaže ali širili parkirišča.
Ampak danes vsi govorijo o trajnostni mobilnosti in multimodalnih stičiščih.
Itak da bom podprl rešitve v smeri trajnostne mobilnosti. To je tramvaj, ki zahteva širitev mestnih vpadnic in rušenje nekaj bolj ali manj vaških hiš ob njih. Javni mestni promet mora imeti na najbolj obremenjenih točkah dodatne posebne pasove. Tehnologija tudi omogoča, da se javnemu prometu prilagajajo semaforji. Brez skrajšanja potovalnih časov in večjega udobja javni promet ne bo konkurenčen. ... Park and ride v Grosupljem in Medvodah! To je multimodalno stičišče.
Mar ni politični samomor zagovarjanje osebnega prometa?
Naj citiram J.F. Kennedyja: "So what".
Avto bo v mestih ostal. Sploh po elektrifikaciji osebnih vozil. Nesprejemljivo je, da ima Ljubljana mimo naravnih ovir (Gradu in Šišenskega hriba) v smeri sever jug nešteto cestnih povezav, pod železnico pa vsega 3 pasove, dva na Slovenski in enega v tistem improviziranem podvozu na koncu Masarykove. Še bolj absurdno je, da v smeri vzhod-zahod, kjer naravnih ovir ni, obstaja en pas po Zaloški in drugi po Kajuhovi. Ali bo treba podirat ali pa kopat tunele!
Deset let ste živeli v bloku.
Ja, čudovit čas. Ogrevanje je bilo pavšalni strošek. Pozimi v kratkih rokavih ob odprtem oknu. Podprl bom javno zasebno partnerstvo med toplarno oz. Energetiko in etažnimi lastniki, v katerem bi Energetika zastonj obnovila fasade blokov in stolpnic in si stroške plačala z nižjimi stroški ogrevanja. Tu so prihranki toplogrednih izpustov bistveno cenejši kot v prometu. Banke bi bile neumne, če za kaj takega ne bi dale posojil.
Bili ste minister za razvoj. Kaka ideja za mesto?
Ja. Nujno. Ker stvari stanejo in samo mesto, ki ima gospodarsko vitalnost, se lahko razvija. Ne more se razvijati na stroške davkoplačevalcev, posojil ali finančnih konstrukcij, ki niso zaprte.
Pozabljamo, da mesto ni samo infrastruktura, promet, sem in tja kaka šola ali vrtec. Mesta so danes nosilci razvoja, mesta morajo imeti gospodarsko razvojni program. Kaj je danes poslovni model Ljubljane? Ga nima!
Ljubljanski razvoj mora temeljiti na znanju, ki je na univerzi, inštitutih in akademijah. Ljudem, ki gredo skozi te ustanove je potrebno olajšati pot do podjetniške kariere. Za to niso potrebni bleščeči tehnološki parki. Z minimalnimi vložki bi lahko dali, brez velike birokracije, mladim inovatorjem, umetnikom, kulturnikom, designerjem, na voljo prostore v opuščenih industrijskih in poslovnih stavbah, ki so leta, morda desetletja prazna. Podprl bom prostorsko koncentracijo Univerze. Prav tako se mi zdi, da bi mesto moralo podpreti še kakšno novo univerzo tipa kampus.
O tem sem nedavno več pisal.
Pet projects? Pri čem ste pa res s srcem?
Saj se hecamo, ne? Normalna evropska mesta imajo trgovino IKEA in kavarne Starbucks. Če se ravno pri nas tega ne da narediti, pomeni, da je nekaj narobe s tem, kako se lahko pride do dovolj velikega kosa zemlje za IKEO na obrobju in kako se pride do najema lokala v centru.
Se vidimo torej na "iced latte" in "Svenska Köttbullar"?
Za latte sicer ne vem, ker kaže, da je zagovarjanje Starbucksa tudi politični samomor ... Sicer pa Starbucks niti ni najslabša izbira med "pitno vodo" in koalicijo "z levo roko v desni žep".
15 točk za vse ljudi
Tole je povzetek programa SDS, ki ga je sicer na netu težko najti.
- Zlata barva je za blagostanje vseh ljudi,
- zelena za trajnost pri gradnji infrastrukture,
- modra za modrost in strpnost pri vodenju mesta.
ZLATA
Ljubljana za vse ljudi.Ljubljana bo gospodarsko zdrava in uspešna, če bo vlagala v ljudi, v otroke. To se začne z vrtci, ki morajo biti dostopni čisto vsem. Mesto bo pomagalo pri tem, da bodo našim otrokom in mladini na voljo najboljši vrtci, šole in fakultete. Mesto bo posebej skrbelo za mlade družine in razne oblike usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter za skrb za ostarele na domu. Cilj: prostor za vrtcu za vsakega otroka, dosegljiva skrb na domu za vsakega starostnika, merjenje kakovosti ljubljanskih izobraževalnih ustanov (Pisa ipd.) s ciljem preboja med 10% najboljših v Evropi.
Center življenja. Oživitev kulturne, trgovske, poslovne ponudbe v centru mesta in sistematično povečevanje stanovanjskih površin. Center mesta ima vedno boljšo gostinsko ponudbo, ki ji mora slediti ponudba kulturnih vsebin, kinematografi, trgovine, uradi in druga delovna mesta. Najprej bomo uredili središče in izrabili obstoječe stavbne kapacitete, šele potem omogočali gradnjo novih stanovanjskih in trgovskih središč na zelenih površinah na robu mesta. Cilj: nov kinematografski in trgovski kompleks v središču mesta.
Mestne četrti. Mestnim četrtem je potrebno zagotoviti pravico do neposrednega sodelovanja in soodločanja o razvojnih programih četrtne skupnosti in jim zagotoviti sredstva za izvajanje svojega razvojnega programa. Potrebno je revitalizirati stara četrtna, vaška jedra in ustvariti podjeten in potreben javni program. Cilj: vzpostaviti institut četrtnega veta na pomembne četrtne odločitve.
Središče kreativnosti. Razvoj partnerstva med mestno občino, državo, podjetji, inštituti, univerzo … za okrepitev kulturnega, intelektualnega in podjetniškega vrenja. Vzpostavitev dostopnih tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev ter ustanovitev centra kreativnih industrij. Cilj: podpora centrom odličnosti na področju trajnostnega prometa in izvajanju trajnostnih objektov.
Turistični center. Podpora turizmu in letalskemu prometu, tudi s pritegnitvijo novih nizkocenovnih prevoznikov. Ob odsotnosti državne iniciative bo skrb za to prevzelo mesto. Mestna podpora kongresnemu, kulturnemu, sejemskemu in zdravstvenemu turizmu. Izgradnja hitre železnice prek Brnika pod Krvavec. Cilj: izraba primestnih železnic tudi za vzpostavitev Ljubljane kot turističnega središča, ki je blizu naravnim znamenitostim.
ZELENA
Celovita reforma mestnega prometa skladno s koncepti trajnostne mobilnosti. Ljubljana potrebuje: lahko mestno železnico oz. tramvaj - nemudoma je treba začeti s prilagajanjem mestnih vpadnic; primestno železnico, da mesto razbremeni osebnega prometa, ki se vanj dnevno pripelje; multimodalna stičišča med javnim in osebnim prometom, daleč ven iz mesta (Grosuplje, Medvode, Vodice, Mengeš, Vrhnika); urejen mirujoči promet, tako v središču kot v stanovanjskih naseljih s širitvijo legalnih parkirnih mest in gradnjo garaž, ne pa s šikaniranjem meščanov s kaznimi; dokončano mrežo kolesarskih poti; prijazen prometni režim okoli Kliničnega centra. Cilj: povečanje hitrosti potovanja z MPP za 20%, dovolj legalnih parkirnih mest za meščane.
Stanovanja in javni objekti. Sistematična obnova in racionalizacija obstoječih praznih stanovanjskih površin v centru in gradnja najemnih stanovanj, ki pritegne mlade talente v mesto in ki mladim omogoči osamosvojitev. Možnost odkupa, po pošteni ceni, tako, da je cena zmanjšana za najemnino. Načrtna energetska sanacija stanovanjskih in javnih objektov s sodelovanjem domačega znanja, industrije in dela. Cilj: Zmanjšanje potrebne proizvedene toplote v ljubljanskih toplarnah za 30% do leta 2020%.
Čista voda in zrak. Delna elektrifikacija in plinifikacija LPP. Ohranjanje zelenih klinov mesta, še posebej, ko vplivajo na vodonosnike. Ureditev odlagališča in trajnostno gospodarjenje z projekt ponovne uporabe odpadki. Cilj: izpolnitev evropskih standardov.
Gibanje in rekreacija. Skrb za krajinske parke in naravno dediščino znotraj mesta (Rožnik, Šišenski hrib, Golovec) in tistih na robu mesta (Barje, Polhograjski dolomiti). Ohranjanje vizur iz mesta na Tivoli in grad. Obnova in gradnja plavalnih bazenov npr. na Kodeljevem in Bloudkovi Iliriji. Športni otoki v naseljih za rekreacijo, druženje in ples. Cilj: športni objekti športnikom in rekreativcem.
Zdravje. Ozaveščanje o zdravem načinu življenja, zgodnje odkrivanje bolezni, negovalna bolnišnica,v partnerstvu z ministrstvom dokončanje urgentnega centra in mestne bolnišnice in rehabilitacijski center. Varovana stanovanja in razvoj javno-zasebnih partnerstev na področju oskrbe starejših na domu. Cilj: občutno zmanjšanje vplivov onesnaženega zraka na zdravje ljudi.
MODRA
Drugačna kultura vodenja mesta. Kultura vodenja mesta, ki sešteva znanje in interese strokovne in laične javnosti. Civilne iniciative so partner, ne nasprotnik, participacija meščanov in civilne družbe pa bistvena za razvoj mesta v dobro vseh ljudi. Redefiniranje vloge mestnih četrti in povečanje njihovega vpliva. Cilj: Prijazna in učinkovita mestna administracija, ki se zaveda, da je tam zaradi ljudi.
Sanacija mestnih financ.Naši otroci, prihodnje generacije Ljubljančanov ne bodo zmogle poplačati nastalih dolgov, če se bo trošenje nadaljevalo v takem tempu. Ljubljančanom dajemo besedo za minimalno obdavčitev njihovih nepremičnin. Dolgov mesto ne bo poplačevalo z dražjo vodo, komunalov in prometom, ampak z gospodarjem za dobro mesto in ne za bogatenje gradbincev in mešetarjev z zemljišči. Cilj: zdrave mestne finance brez večanja obremenitev meščanov z višjimi položnicami za za vodo, komunalo, ogrevanje ali davke na nepremičnine.
Nadzor nad politiko mesta. Mesto je mesto za vse ljudi. Mnoge odločitve in projekti bodo zahtevali soglasje nekaj naslednjih mestnih oblasti. Zato bomo pomembne odločitve (npr. OPN, prometna ureditev, večje gradnje) sprejemali s širokim soglasjem v mestnem svetu, ne s preglasovanjem. Mestna oblast gospodari z denarjem in zemljo meščanov, zato jo mora mestni svet učinkovito nadzorovati. Mesto mora biti meščanom in podjetnikom zgled preglednega in gospodarnega dela skladno s predpisi, brez izsiljevanja, podkupnin in »donacij«. Cilj: transparentnost delovanja, nadzor javnosti in neposredna osebna odgovornost.
Ljubljana kot metropolitanska regija mora vzpostaviti pošteno interesno sodelovanje z občinami širše primestne regije, iz katere se ljudje na delo, v šolo, po nakupih vozijo v Ljubljano, Ljubljančani pa na oddih in rekreacijo. Cilj: metropolitanska regija povezana z enotno organiziranim, čistim, hitrim, varnim in udobnim javnim prometom.
Vzpostavitev tesnega sodelovanja med srednjeevropskimi mesti Ljubljano, Dunajem, Benetkami, Prago, Bratislavo, Zagrebom in Budimpešto v smislu gospodarskega, sejemskega in turističnega povezovanja ter preko tega odpiranje v svet. Cilj: z vsakim mestom poglobiti in prerasti dosedanje rezultate gospodarskega sodelovanja.
Naročite se na:
Objave (Atom)